sreda, 26. oktober 2011

SVETOVNI SPLET


Svetovni splet oziroma World Wide Web (kratica WWW) je nadbesedni sistem, ki deluje v medmrežju. Na spletu se pojavljaja ogromno oblik datotek, najbolj pogoste pa so napisane v programskem jeziku HTML (Hypertext Markup Language), ki ga je iznašel Tim Berners Lee, protokol prenosa podatkov pa je imenoval HTTP (HyperText Transfer Protocol). Delovanje spleta torej temelji na treh standardih: URL – enolični kazalec virov (naslov, na katerem lahko dokument najdemo), HTTP – protokol za prenos hiperteksta(določa način sporazumevanja med brskalnikom in strežnikom) in HTML – hipertekstovsni označevalni jezik (za označevanje metabesednih elementov). Torej so glavne značilnosti svetovnega spleta mrežno povezovanje, ki omogoča dostopnost vseh nivojev od katerekoli točke v omrežju, večpredstavni dokumenti in prehod drugih servisov v svetovni splet (npr. e – pošta).

Internet imenovan tudi medmrežje je mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami za uporabnike. Je javno razpoložljiv in dostopen komurkoli, ki ga želi uporabljati. Ta sistem za delovanje uporablja komunikacijske protokole TCP –protokol za nadzor prenosa (Transmission Control Protocol) in IP – internetni protokol (Internet Protocol). To so množice protokolov, ki izvajajo protokolski sklad, preko tega pa teče internet. 

OSI model spleta (Open System Interconnection) je osnovni model za komunikacijo med računalniki in določa kako se informacija iz enega računalnika preko omrežja prenese na drug računalnik. Sestavljen je iz sedmih plasti in vsaka plast izvršuje svojo funkcijo in je neodvisna od ostalih. 

Pri komunikaciji med dvema sistemoma višje plasti OSI modela pošiljajo podatke nižjim plastem (iz aplikacijske proti fizični plasti). Zadnja – fizična plast pošlje informacije na mrežni medij in nato na drug sistem, kjer pošiljanje podatkov med plastmi poteka ravno obratno – od fizične do aplikativne plasti. Temu pravimo vertikalna komunikacija. Med plastmi pa poteka hotizontalna komunikacija, saj med seboj komunicirajo le istomenske plasti (vsaka plast razume le informacijo, ki jo prejme od istomenske plasti), ki pa se sporazumevajo s pomočjo kontrolne informacije. Kontrolna informacija je podana podatkom v obliki glave oziroma repa. V prvem sistemu podatku vsak nivo doda glavo oziroma rep, v drugem sistemu pa vsaka plast odvzame kontrolno informacijo.


LIBRE OFFICE

Libre Office je vsem dostopen, brezplačen in odprtokoden pisarniški paket, ki ga lahko uporabljamo na programski opremi Windows, Linux in prav tako Macintosh. Pisarniška zbirka nam ponuja 6 pisarniških programov, in sicer: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Libre Office je zelo uporaben paket, saj j kot sem že omenila, odprtokoden, uporablja ISO-standardizirani zapis Open Document Format (ODF), kar pomeni, da zna brati tudi druge zapise programov, kot je Microsoft Office. Dostopen je v velikem številu jezikov, tudi v slovenščini. 
Zelo uporaben je program Calc, kjer imamo zelo veliko uporabnih orodij. S programom lahko računamo in analiziramo, povzetke svojih ugotovitev pa lahko predstavimo z različnimi grafikoni, ki nam jih program ponuja. Ker Libre Office uporablja ODF, lahko tudi v Calc uvozimo podatke iz drugih programov in jih nato obdelujemo in analiziramo. Pri računanju so nam zelo v pomoč že v sistem vgrajene enačbe, njihova uporaba pa je zelo enostavna. Tudi oblikovno lahko poljubno oblikujemo besedilo, pa tudi celice v katere pišemo. Preglednice, ki jih pišemo, je mogoče shraniti v skupno rabo in tako lahko tudi drugi v isti dokument vstavijo svoje podatke, lastnik preglednice pa jih nato lahko po hitri poti uredi. 

V programu Calc je bilo potrebno narediti graf odvisnosti moje mesečne porabe minut na telefonu glede na potek študijskega leta. To sem storila tako, da sem v program vnesla dva stolpa podatkov (mesece in čas pogovora). Nato sem vse podatke enostavno označila in kliknila na ikono za grafe, izbrala primeren graf in ga uvozila v Writer. 


sreda, 19. oktober 2011

LINUX

Na današnjih vajah smo spoznali operacijski sistem Linux Ubuntu. Na njihovi spletni strani lahko najdemo tudi vodiča, ki nas vodi po osnovnih značilnostih Ubunta. Spletni vodič nam pokaže kako  lahko hitro dostopamo do datotek in map, kako hitro brskamo po internetu s pomočjo brskalnika Firefox. Ogledali smo si kako si lahko hitro naložimo aplikacije iz Ubuntove programske opreme, program za pisanje besedil (ki je zelo podoben Microsoft Wordu) LibreOffice Writer, Libre Office Calc (ki spominja na Microsoftov Excel), ter LibreOffice Impress (ki prav tako spominja na Microsoftov Power Point).

Linux je prosto dostopna izvedba operacijskega sistema Unix, ki pa je nastal leta 1969, napisan v programskem jeziku C. Operacijski sistem Unix je postal tako napreden, da je začćel ustvarjati nekakšen monopol. Programerji so morali vse podatke strogo varovati. Izjema je bil Richard M. Stallman, ki je Unix zapustil in pripravil projekt prostega programiranja., kjer so razvili Unix-u podoben operacijski sistem, imenovan GNU, ki pa je šele pred kratkim postal celovit sistem. Kasneje se je Linus B. Torvalds lotil pisanja Unix-u podobnega operacijskega sistema, ki ga je poimenoval Linux. Operacijski sistem Linux danes poznamo v več distribucijah in sicer: Red Hat, Pingo, SuSE Linux, Mandrake Linux, Debian GNU/Linux, Fedora Linux Project, Ubuntu ipd.

Ubuntu je distribucija Linux-a, ki je prvič kot različica 4.10 izšla oktobra 2004. Namen ustvarjalcev je bil, da bi nove različice izhajale vsake pol leta. Glavna značilnost Ubunta je uporabnost, dostopnost, in pa tudi internacionalizacija. Privzeti nabor znakov, ki jih uporablja je UTF – 8 (od različice 5.04), oktobra 2011 pa je izšla že različica 11.10.

Računalnik.....

...........................prihajaaaaaaaaa..................

sreda, 12. oktober 2011

OSNOVNI POJMI INFORMATIKE

Da bi lahko pojasnili pojme, ki se tičejo informatike, moremo najprej razjasniti kaj informacija sploh je. Informacije skupaj z  energijo predstavljajo osnovne pogoje za našo družbo. Energijo potrebujemo, da dihamo, se premikamo, mislimo in živimo. Ampak to ni dovolj, saj moramo vedeti kdaj je potrebno dihati, kdaj se moramo premakniti in kako razmišlati. Informacije nam dajejo prav to znanje. (Herbert A. Simon)

Informacije nas spremljajo na vsakem koraku v življenju in so osrednji pojav v svetu, a se tega niti ne zavedamo. Dobivamo jih iz vsakdanjih opravil, trenutnih stanj,tehnike, medicine, vesolja in dogodkov. Informacija je izbran podatek, ki je uporabljen za določeno nalogo. Pogoj, da informacija nastane je, da ima svoj izvor (oddajnik) in ponor (sprejemnik). Prav tako mora imeti nek namen, saj je podana v obliki za nadaljno uporabo. Potuje preko komunikacijskega kanala, ki ima oddajnik in sprejemnik, med njima pa poteka prenos. Če želimo do informacije priti, potrebujemo podatke.

Podatki so zbrani skupek dejstev (slike, zvoki), delimo jih na uporabne in neuporabne. Vsak dan naši možgani zaznajo ogromno podatkov. Uporabne si zapomnejo, neuporabne pa odvržejo. Primer: ko se z avtomobilom peljemo na cesti zaznamo ogromno stvari - okolico, ostale avtomobile, vonje, prometne znake, prometne zastoje, ljudi itd.  Vse to so podatki. Nato pokličemo prijatelja in mu sporočimo o prometnem zastoju, kar  je informacija, saj ima določen namen. Konkretno v tem primeru želimo prijatelju povedati, da naj se v službo odpravi predčasno zaradi zastoja, ne posredujemo pa mu vse ostalih podatkov o prometnih znakih, okolici, ker se nam enostavno ne zdijo pomembni. Torej so podatki dejstva, ki nimajo jasnega pomena, informacije pa so namenjene za nadaljno uporabo, saj z njihovo pomočjo sprejemamo odločitve. 

V informatiki, ki je najnovejše področje obdelave podatkov, je informacija podana z digitalno besedo. Z njo opisujemo sisteme, ki imajo različno število možnih stanj. Osnovna enota digitalne besede je bit (ang. Binary Digit), ki je najmanjša enota informacije in ga označimo z malo tiskano črko b. Je številčno mesto v dvojiškem ali binarnem številčnem sistemu, ki ima le dve vrednosti in sicer 1 in 0.  Ti dve številki lahko pomenita karkoli – 1 lahko pomeni belo in 2 črno ali 1 sonce in 2 nevihto ali 1 resnico in 2 laž. Pomen teh dveh številk je predmet dogovora med oddajnikom in prejemnikom. Če kode ne poznamo, ti številki za nas nimata nobenega pomena. Osem bitov sestavlja en bajt, ki ga označujemo z veliko tiskano črko B. Z enim bitom opišemo zelo majhno količino informacij zato jih združujemo v bajte, ki lahko ponazorijo zalogo vrednosti od 0 do 255. 

Sporočilno sposobnost (s) ima vsaka digitalna beseda. Ta nam pove koliko različnih informacij lahko z digitalno besedo sporočamo oziroma kodiramo. Sporočilno sposobnost digitalne besede v dvojiškem številčnem sistemu izrazimo z enačbo s=2d, kjer s pomeni sporočilno sposobnost, d pa število bitov. Če ima veliko število bitov pove mnogo več, kot pa če ima manjše število bitov. Digitalna beseda pa nam nudi tudi količino informacije in sicer ima tolikšno količino informacije, kolikor ima bitov. Prav tako nam lahko poda informacijo o stanju nekega sistema. To količino informacije lahko izračunamo s pomočjo formule I(X) = - log2vi, kjer je I(X) količina informacije, - log2 dvojiški logaritem in vi verjetnost, da bo sistem po dogodku v stanju i. Če je rezultat, ki ga dobimo ne celo število, ga zaokrožimo navzgor, saj ima digitalna beseda lahko le celo število bitov.  Primer: met kocke – če računamo po zgoraj navedeni formuli je količina informacije pri kocki 2,59, torej število zaokrožimo navzgor. Digitalna beseda ima 3 bite.

Primer 1: Osnovnošolec obiskuje v OŠ devet razredov, to pomeni 9 različnih možnosti. Količina informacije je 3 bite, to je 9 = 23.
Primer 2: Izid poskusa s 64 enakovrednimi možnostmi je vreden 6 bitov, kar velja 26= 64.

Če je potenca števila 2 večja kot število izidov zaokrožimo ali popravimo na naslednjo višjo.

VIRI: 

SPOZNAVANJE BLOGA

V blogu nadzorne plošče imamo zavihek, kjer lahko spreminjamo naš izgled bloga. To naredimo tako, da kliknemo na zavihek Predloga in izberemo izgled katerega želimo uporabiti v našem spletnem dnevniku. Dva primera:



Tretji primer izgleda mojega bloga pa si lahko ogledate TUKAJ .
Predloge lahko tudi spreminjamo in jih prilagodimo po svoje, tako, da spremenimo ozadje, velikost in vrsto pisave, barvo ipd.

Potrebno je tudi izpolniti svoj profil. To storimo tako, da izberemo zavihek Postavitev, tam pa kliknemo na Dodaj pripomoček. Med ponujeno izbiro izberemo Profil, kjer nato napišemo nekaj o sebi, napisano shranimo in izberemo prostor na blogu, kjer bo naš profil objavljen. Lahko dodamo tudi svojo (ali katerokoli drugo) sliko. To storimo na enak način, kot dodajamo svoj profil, le da med pripomočki izberemo sliko in jo nato naložimo ali iz svojega računalnika ali pa iz spleta.

Prispevek ustvarimo tako, da v zgornjem desnem kotu kliknemo na Nova objava, prispevek napišemo, nato pa lahko kliknemo na predogled, da si ga pred objavo še ogledamo. Če smo s prispevkom zadovoljni kliknemo gumb Objavi in prispevek je viden na blogu. Prispevke lahko urejamo, dopolnjujemo in brišemo. To storimo tako, da v nadzorni plošči bloga izberemo Objave, nato pa imamo pri vsaki objavi možnosti
  • uredi
  • pokaži 
  • izbriši. 

Prav tako lahko na svoj blog objavimo video posnetek,



in Google mapo.

Prikaži večji zemljevid


DIGITALNI CERTIFIKAT

Digitalni certifikat je elektronski elektronski dokument, ki vsebuje:
  • lastnikov javni ključ
  • lastnikovo ime
  • datum veljavnosti javnega ključa
  • ime izdajatelja
  • serijsko številko digitalnega potrdila
  • digitalni podpis.

Osnovna funkcija digitalnega podpisa je dokazovanje identitete podpisnika elektronskega dokumenta in zagotavljanje zaščite pred spreminjanjem e-dokumentov.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu v 14. členu prepeoveduje disriminacijo elektronske oblike dokumentov in omogoča enačenje veljavnosti elektronske in papirne oblike dokumentacije. Prav tako v 15. členu opredeluje pogoje pod katerimi je digitalni podpis enakovreden lastnoročnemu. Pogoji za to so, da je digitalni podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.

Digitalni certifikat lahko pridobite tako, da na spletni strani  http://www.sigen-ca.si/ izpolnite obrazec in ga oddate na upravno enoto. V najkasneje desetih dneh boste prejeli  referenčno številko (na elektrnonski naslov) in avtorizacijsko kodo (s poštno pošiljko na vaš naslov). Ko prejmete obe številki, ponovno odprete zgoraj omenjeno spletno stran, kliknete pomoč uporabnikom


  in navodila za fizične osebe.




Nato spodaj kliknete kako prevzamem spletno digitalno potrdilo,

 
izberete željen brskalnik in sledite navodilom na strani. Ko uspešno namestite digitalno potrdilo, ga je potrebno konfigurirati še v odjemalec elektronske pošte in urejevalnik teksta.

Navodila za konfiguriranje digitalnega potrdila v Microsoft Outlook 2010

 Odprete odjemalec elektronske pošte, izberete datoteka (File) in možnosti (Options).


Na zavihku kliknite središče zaupranja (Trust Center) in nato nastavitve središča zaupanaj (Trust Centre Settings).
 

 Nato na zavihku E-poštna varnost ( E-mail Security) obkljukate možnosti dodaj digitalni podpis odhodnim sporočilom (Add digital signature to outgoing messages) in zahtevaj potrdilo S/MIME za vsa podpisana sporočila S/MIM (Request S/MIME receipt for all S/MIM signed messages). 


Za konec dvakrat kliknite v redu (Ok) in preverite, če deluje.

Če je na vašem izhodnem sporočilu v zgornjem desnem kotu rdeč znak, ste uspešno nastavili digitalni podpis v vaša izhodna sporočila.


Navodila za konfiguriranje digitalnega potrdila v Word 2010.

Odprete Word, izberite datoteka (File), informacije (Info), zaščiti dokument (Protect Document) in dodaj digitalni podpis (Add a Digital Signature).


Nato shrani dokumente dokument in napišite namen tega dokumenta oziroma zakaj ga podpisujete in kliknite podpiši (Sign).


Ko ponovno odprete dokument, se spodaj pojavi rdeč znak (enak kot pri podpisanem e-sporočilu), ki pomeni, da ste dokument pravilno podpisali.

torek, 11. oktober 2011

PRIHODNOST...


Pri prvih vajah je naša naloga, da na kratko opišemo kje se na področju informatike vidimo v prihodnosti.

Za študij družboslovne informatike sem se odločila, ker me ne zanima samo informatika in računalništvo, ampak tudi družboslovni predmeti. Prav zaradi tega se v prihodnosti vidim v organizaciji, kjer bi bilo potrebno informacijske sisteme povezati z družboslovnimi procesi. Čeprav sem obiskovala tehniško gimnazijo, so mi ljubši družboslovni predmeti, zato si tudi v prihodnosti bolj želim opravljati delo na področju povezovanja družboslovja in informatike, kot pa delo samo na področju informatike in informacijskih sistemov.

Glede na to, da sem še na začetku študija, nimam še nekih jasno zastavljenih ciljev kaj točno želim početi v prihodnosti, saj me trenutno verjetno zanimajo druge stvari, kot pa me bodo ko končam študiju, saj se bom v času študija naučila še veliko novih stvari, ki bodo mogoče pritegnile mojo pozornost. Definitivno pa vem, da želim delati med ljudmi, saj ne bi mogla delati na delovnem mestu, kjer bi bil moj edini prijatelj računalnik. Želim si zanimivo in dinamično delovno mesto, kjer se ne bi vsak dan srečevala z istimi nalogami, ker bi me takšno delo zelo dolgočasilo.

Kot pa sem že omenila, si puščam odprte možnosti in o tem ne razmišljam veliko, saj me z vsako novo stvarjo, ki se je naučim, lahko začne zanimati nekaj drugega.