Svetovni splet oziroma World Wide Web (kratica WWW) je nadbesedni sistem, ki deluje v medmrežju. Na spletu se pojavljaja ogromno oblik datotek, najbolj pogoste pa so napisane v programskem jeziku HTML (Hypertext Markup Language), ki ga je iznašel Tim Berners Lee, protokol prenosa podatkov pa je imenoval HTTP (HyperText Transfer Protocol). Delovanje spleta torej temelji na treh standardih: URL – enolični kazalec virov (naslov, na katerem lahko dokument najdemo), HTTP – protokol za prenos hiperteksta(določa način sporazumevanja med brskalnikom in strežnikom) in HTML – hipertekstovsni označevalni jezik (za označevanje metabesednih elementov). Torej so glavne značilnosti svetovnega spleta mrežno povezovanje, ki omogoča dostopnost vseh nivojev od katerekoli točke v omrežju, večpredstavni dokumenti in prehod drugih servisov v svetovni splet (npr. e – pošta).
Internet imenovan tudi medmrežje je mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami za uporabnike. Je javno razpoložljiv in dostopen komurkoli, ki ga želi uporabljati. Ta sistem za delovanje uporablja komunikacijske protokole TCP –protokol za nadzor prenosa (Transmission Control Protocol) in IP – internetni protokol (Internet Protocol). To so množice protokolov, ki izvajajo protokolski sklad, preko tega pa teče internet.
OSI model spleta (Open System Interconnection) je osnovni model za komunikacijo med računalniki in določa kako se informacija iz enega računalnika preko omrežja prenese na drug računalnik. Sestavljen je iz sedmih plasti in vsaka plast izvršuje svojo funkcijo in je neodvisna od ostalih.
Pri komunikaciji med dvema sistemoma višje plasti OSI modela pošiljajo podatke nižjim plastem (iz aplikacijske proti fizični plasti). Zadnja – fizična plast pošlje informacije na mrežni medij in nato na drug sistem, kjer pošiljanje podatkov med plastmi poteka ravno obratno – od fizične do aplikativne plasti. Temu pravimo vertikalna komunikacija. Med plastmi pa poteka hotizontalna komunikacija, saj med seboj komunicirajo le istomenske plasti (vsaka plast razume le informacijo, ki jo prejme od istomenske plasti), ki pa se sporazumevajo s pomočjo kontrolne informacije. Kontrolna informacija je podana podatkom v obliki glave oziroma repa. V prvem sistemu podatku vsak nivo doda glavo oziroma rep, v drugem sistemu pa vsaka plast odvzame kontrolno informacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar