Da bi lahko pojasnili pojme, ki se tičejo informatike, moremo najprej razjasniti kaj informacija sploh je. Informacije skupaj z energijo predstavljajo osnovne pogoje za našo družbo. Energijo potrebujemo, da dihamo, se premikamo, mislimo in živimo. Ampak to ni dovolj, saj moramo vedeti kdaj je potrebno dihati, kdaj se moramo premakniti in kako razmišlati. Informacije nam dajejo prav to znanje. (Herbert A. Simon)
Informacije nas spremljajo na vsakem koraku v življenju in so osrednji pojav v svetu, a se tega niti ne zavedamo. Dobivamo jih iz vsakdanjih opravil, trenutnih stanj,tehnike, medicine, vesolja in dogodkov. Informacija je izbran podatek, ki je uporabljen za določeno nalogo. Pogoj, da informacija nastane je, da ima svoj izvor (oddajnik) in ponor (sprejemnik). Prav tako mora imeti nek namen, saj je podana v obliki za nadaljno uporabo. Potuje preko komunikacijskega kanala, ki ima oddajnik in sprejemnik, med njima pa poteka prenos. Če želimo do informacije priti, potrebujemo podatke.
Podatki so zbrani skupek dejstev (slike, zvoki), delimo jih na uporabne in neuporabne. Vsak dan naši možgani zaznajo ogromno podatkov. Uporabne si zapomnejo, neuporabne pa odvržejo. Primer: ko se z avtomobilom peljemo na cesti zaznamo ogromno stvari - okolico, ostale avtomobile, vonje, prometne znake, prometne zastoje, ljudi itd. Vse to so podatki. Nato pokličemo prijatelja in mu sporočimo o prometnem zastoju, kar je informacija, saj ima določen namen. Konkretno v tem primeru želimo prijatelju povedati, da naj se v službo odpravi predčasno zaradi zastoja, ne posredujemo pa mu vse ostalih podatkov o prometnih znakih, okolici, ker se nam enostavno ne zdijo pomembni. Torej so podatki dejstva, ki nimajo jasnega pomena, informacije pa so namenjene za nadaljno uporabo, saj z njihovo pomočjo sprejemamo odločitve.
V informatiki, ki je najnovejše področje obdelave podatkov, je informacija podana z digitalno besedo. Z njo opisujemo sisteme, ki imajo različno število možnih stanj. Osnovna enota digitalne besede je bit (ang. Binary Digit), ki je najmanjša enota informacije in ga označimo z malo tiskano črko b. Je številčno mesto v dvojiškem ali binarnem številčnem sistemu, ki ima le dve vrednosti in sicer 1 in 0. Ti dve številki lahko pomenita karkoli – 1 lahko pomeni belo in 2 črno ali 1 sonce in 2 nevihto ali 1 resnico in 2 laž. Pomen teh dveh številk je predmet dogovora med oddajnikom in prejemnikom. Če kode ne poznamo, ti številki za nas nimata nobenega pomena. Osem bitov sestavlja en bajt, ki ga označujemo z veliko tiskano črko B. Z enim bitom opišemo zelo majhno količino informacij zato jih združujemo v bajte, ki lahko ponazorijo zalogo vrednosti od 0 do 255.
Sporočilno sposobnost (s) ima vsaka digitalna beseda. Ta nam pove koliko različnih informacij lahko z digitalno besedo sporočamo oziroma kodiramo. Sporočilno sposobnost digitalne besede v dvojiškem številčnem sistemu izrazimo z enačbo s=2d, kjer s pomeni sporočilno sposobnost, d pa število bitov. Če ima veliko število bitov pove mnogo več, kot pa če ima manjše število bitov. Digitalna beseda pa nam nudi tudi količino informacije in sicer ima tolikšno količino informacije, kolikor ima bitov. Prav tako nam lahko poda informacijo o stanju nekega sistema. To količino informacije lahko izračunamo s pomočjo formule I(X) = - log2vi, kjer je I(X) količina informacije, - log2 dvojiški logaritem in vi verjetnost, da bo sistem po dogodku v stanju i. Če je rezultat, ki ga dobimo ne celo število, ga zaokrožimo navzgor, saj ima digitalna beseda lahko le celo število bitov. Primer: met kocke – če računamo po zgoraj navedeni formuli je količina informacije pri kocki 2,59, torej število zaokrožimo navzgor. Digitalna beseda ima 3 bite.
Primer 1: Osnovnošolec obiskuje v OŠ devet razredov, to pomeni 9 različnih možnosti. Količina informacije je 3 bite, to je 9 = 23.
Primer 2: Izid poskusa s 64 enakovrednimi možnostmi je vreden 6 bitov, kar velja 26= 64.
Če je potenca števila 2 večja kot število izidov zaokrožimo ali popravimo na naslednjo višjo.
VIRI:
Ni komentarjev:
Objavite komentar