torek, 22. november 2011

CMS


CMS ali sistemi za upravljanje vsebin (angleško Content management systems) so aplikacije, ki uporabniku omogočajo postavitev spletnega mesta. Na splošno so to programske rešitve, ki uporabniku omogočajo ustvarjanje, upravljanje, urejanje, oblikovanje in preiskovanje različnih vsebin. Omogočajo upravljanje s spletnimi vsebinami brez znanja označevalnega jezika HTML. Na trgu se pojavljata dve vrsti CMS sistemov in sicer odprtokodni in komercialni sistemi. Najbolj pogosti so odprtokodni CMS sistemi, ki so brezplačni in dostopni vsem, komercialni CMS sistemi pa so plačljivi in bolj razširjeni na poslovnem področju, saj imajo uporabniki do le-teh večje zaupanje. 

Večina spletnih strani je kombinacija statičnih in dinamičnih spletnih strani, kar pomeni, da so določeni deli sestavljeni iz HTML datotek (statične strani), ostali deli pa se generirajo iz podatkovne baze (dinamične strani). CMS sistemi so zgrajeni iz naslednjih komponent:
  • ·        CMS aplikacija skrbi za zbiranje in upravljanje vsebine
  • ·         Repozitorij hrani vsebino in administrativne podatke, ter vse ostalo kar je potrebno za izgradnjo spletne strani
  • ·         Množica HTML datotek postavlja in upravlja z vsebino, kot statični del spletne strani
  • ·         Podatkovni vir CMS sistema se nahaja na spletnem strežniku, uporablja se za generiranje dinamičnih delov spletne strani, vsebuje pa dejansko vsebino strani
  • ·         Drugi podatkovni viri omogočajo dodajanje drugih podatkovnih virov, ki niso povezani z CMS-om, ampak jih dodamo samo spletni strani
  • ·         Sistem za objavljanje  je sestavljen iz:
-        predlog, predlogo pa sestavljajo statični elementi (npr. tekst, ki se objavlja brez                posebnega procesiranja), klici storitev za objavljanje (ki skrbijo za pridobivanje in oblikovanje komponent, ter izvajajo funkcije kot so pretvarjanje vsebine) in klici storitev izven CMS (ki omogočajo širšo integracijo z zunanjimi spletnimi podatki);
-         storitev za objavljanje, ki nalagajo in izvajajo predloge, zagotavljajo storitve za izvoz podatkov v druge formate
-         povezav do sistemov, ki niso del CMS sistema

Odprtokodni sistemi CMS: Joomla, Drupal, Typo3, WordPress, Silverstripe, dotCMS, phpNuke, MediaWiki, e107.

WoordPress je, kot sem že omenila, odprtokodni sistem, ki temelji na programskemu jeziku PHP in podatkovni bazi MySQL, namenjen pa je pisanju blogov. 

Drupal je prav tako odprtokodni sistem in enako kot WordPress temelji na programskem jeziku PHP in podatkovnih bazah MySQL, PostgreSQL in Oracle.  

Komercialni sistemi CMS: Microsoft SharePoint Server 2007, CMSDragon, Elite CMS.

torek, 08. november 2011

CSS

" <html>
   <head>
               <style type="text/css">
                                                   p{
                                                      color:black;
                                                      text-align:left;}
                                                   div.ex{
                                                              width:300px;
                                                              padding:15px;
                                                              border:5px solid white;
                                                              margin:0px;}
                                                    h1{
                                                          color:#FFFFFF;
                                                          background-color:#9400D3;
                                                          text-decoration:underline;
                                                          font-size:30px;}
                                                   body{
                                                            background-color:#7B68EE;}
                                                   img.slika{
                                                                   height: 400px;
                                                                   width: 400px;}

</style>
</head>

<body>
<h1>Osebna izkaznica</h1>
<div class="ex">Ime: Nastja<br/>
Priimek: Germovšek<br/>
Naslov: Cesta 4. julija 127<br/>
Kraj: Krško<br/></div>
<br/>
<img class="slika" src="Slika.jpg"/>
</body>
</html> "

sreda, 02. november 2011

HTML

"<html>
      <body>
            <h1>Vaja 1</h1>
                            <p>Tako lahko določimo odstavek.
                            <hr />
                            <a href="http://www.facebook.com/home.php?">Tekaj se nahaja povezava do Facebooka. </a> </p>
            <h1>Vaja 2</h1>
                            <p>Če v html jeziku pritisnemo tipko Enter, se beseda ne bo začela v isti vrstici.<br /> Za prehod v novo vrstico imamo poseben element.</p>
            <h1>Vaja 3</h1>
                            <p><b>Besedilo </b>
                            <i>lahko</i>
                            <sup>tudi</sup>
                            <sub>poljubno</sub>
                            <big>oblikujemo.</big><br />
                            <font size="3" face="Verdana" color="green">Prav</font>
                            <font size="3" face="Verdana" color="pink">tako lahko spreminjamo</font>
                            <font size="3" face="Verdana" coloer="blue">barvo,</font>
                            <font size="5" face="Verdana" color="green">velikost pisave</font>
                            <font size="5" face="Arial" color="green">in vrsto pisave.</font></p>
                            <p style="background-color:yellow;">Besedilo lahko tudi obarvamo.</p>
            <h1>Vaja 4</h1>
                           <p style="text-align:center;">Besedilo lahko premaknemo na sredino,</p>
                           <p style="text-align:right;">na desno stran,</p>
                           <p style="text-align:left;">ali pa ga pustimo na desni.</p>
            <h1>Vaja 5</h1>
                           <p>Lahko dodamo tudi sliko in ji določimo višino in širino.</p>
                           <img border="0" src="http://www.shrani.si/f/2I/Xh/3bUPktG7/imgnamedealingwithladybu.jpg" alt="Pulpit rock" width="355" height="355" />
            <h1>Vaja 6</h1>
                           <p>Lahko naredimo tudi tabelo</p>
                           <table border="3">
<tr>
<td></td>
<td>1</td>
<td>2</td>
<td>3</td>
<td>4</td>
</tr>
<tr>
<td>1</td>
<td>2</td>
<td>3</td>
<td>4</td>
<td>5</td>
</tr>
<tr>
<td>2</td>
<td>3</td>
<td>4</td>
<td>5</td>
<td>6</td>
</tr>
<tr>
<td>3</td>
<td>4</td>
<td>5</td>
<td>6</td>
<td>7</td>
</tr>
<tr>
<td>4</td>
<td>5</td>
<td>6</td>
<td>7</td>
<td>8</td>
</tr>
<tr>
<td>5</td>
<td>6</td>
<td>7</td>
<td>8</td>
<td>9</td>
</tr>
<tr>
<td>6</td>
<td>7</td>
<td>8</td>
<td>9</td>
<td>10</td>
</tr>
</table>
</body>
</html>"

sreda, 26. oktober 2011

SVETOVNI SPLET


Svetovni splet oziroma World Wide Web (kratica WWW) je nadbesedni sistem, ki deluje v medmrežju. Na spletu se pojavljaja ogromno oblik datotek, najbolj pogoste pa so napisane v programskem jeziku HTML (Hypertext Markup Language), ki ga je iznašel Tim Berners Lee, protokol prenosa podatkov pa je imenoval HTTP (HyperText Transfer Protocol). Delovanje spleta torej temelji na treh standardih: URL – enolični kazalec virov (naslov, na katerem lahko dokument najdemo), HTTP – protokol za prenos hiperteksta(določa način sporazumevanja med brskalnikom in strežnikom) in HTML – hipertekstovsni označevalni jezik (za označevanje metabesednih elementov). Torej so glavne značilnosti svetovnega spleta mrežno povezovanje, ki omogoča dostopnost vseh nivojev od katerekoli točke v omrežju, večpredstavni dokumenti in prehod drugih servisov v svetovni splet (npr. e – pošta).

Internet imenovan tudi medmrežje je mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami za uporabnike. Je javno razpoložljiv in dostopen komurkoli, ki ga želi uporabljati. Ta sistem za delovanje uporablja komunikacijske protokole TCP –protokol za nadzor prenosa (Transmission Control Protocol) in IP – internetni protokol (Internet Protocol). To so množice protokolov, ki izvajajo protokolski sklad, preko tega pa teče internet. 

OSI model spleta (Open System Interconnection) je osnovni model za komunikacijo med računalniki in določa kako se informacija iz enega računalnika preko omrežja prenese na drug računalnik. Sestavljen je iz sedmih plasti in vsaka plast izvršuje svojo funkcijo in je neodvisna od ostalih. 

Pri komunikaciji med dvema sistemoma višje plasti OSI modela pošiljajo podatke nižjim plastem (iz aplikacijske proti fizični plasti). Zadnja – fizična plast pošlje informacije na mrežni medij in nato na drug sistem, kjer pošiljanje podatkov med plastmi poteka ravno obratno – od fizične do aplikativne plasti. Temu pravimo vertikalna komunikacija. Med plastmi pa poteka hotizontalna komunikacija, saj med seboj komunicirajo le istomenske plasti (vsaka plast razume le informacijo, ki jo prejme od istomenske plasti), ki pa se sporazumevajo s pomočjo kontrolne informacije. Kontrolna informacija je podana podatkom v obliki glave oziroma repa. V prvem sistemu podatku vsak nivo doda glavo oziroma rep, v drugem sistemu pa vsaka plast odvzame kontrolno informacijo.


LIBRE OFFICE

Libre Office je vsem dostopen, brezplačen in odprtokoden pisarniški paket, ki ga lahko uporabljamo na programski opremi Windows, Linux in prav tako Macintosh. Pisarniška zbirka nam ponuja 6 pisarniških programov, in sicer: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Libre Office je zelo uporaben paket, saj j kot sem že omenila, odprtokoden, uporablja ISO-standardizirani zapis Open Document Format (ODF), kar pomeni, da zna brati tudi druge zapise programov, kot je Microsoft Office. Dostopen je v velikem številu jezikov, tudi v slovenščini. 
Zelo uporaben je program Calc, kjer imamo zelo veliko uporabnih orodij. S programom lahko računamo in analiziramo, povzetke svojih ugotovitev pa lahko predstavimo z različnimi grafikoni, ki nam jih program ponuja. Ker Libre Office uporablja ODF, lahko tudi v Calc uvozimo podatke iz drugih programov in jih nato obdelujemo in analiziramo. Pri računanju so nam zelo v pomoč že v sistem vgrajene enačbe, njihova uporaba pa je zelo enostavna. Tudi oblikovno lahko poljubno oblikujemo besedilo, pa tudi celice v katere pišemo. Preglednice, ki jih pišemo, je mogoče shraniti v skupno rabo in tako lahko tudi drugi v isti dokument vstavijo svoje podatke, lastnik preglednice pa jih nato lahko po hitri poti uredi. 

V programu Calc je bilo potrebno narediti graf odvisnosti moje mesečne porabe minut na telefonu glede na potek študijskega leta. To sem storila tako, da sem v program vnesla dva stolpa podatkov (mesece in čas pogovora). Nato sem vse podatke enostavno označila in kliknila na ikono za grafe, izbrala primeren graf in ga uvozila v Writer. 


sreda, 19. oktober 2011

LINUX

Na današnjih vajah smo spoznali operacijski sistem Linux Ubuntu. Na njihovi spletni strani lahko najdemo tudi vodiča, ki nas vodi po osnovnih značilnostih Ubunta. Spletni vodič nam pokaže kako  lahko hitro dostopamo do datotek in map, kako hitro brskamo po internetu s pomočjo brskalnika Firefox. Ogledali smo si kako si lahko hitro naložimo aplikacije iz Ubuntove programske opreme, program za pisanje besedil (ki je zelo podoben Microsoft Wordu) LibreOffice Writer, Libre Office Calc (ki spominja na Microsoftov Excel), ter LibreOffice Impress (ki prav tako spominja na Microsoftov Power Point).

Linux je prosto dostopna izvedba operacijskega sistema Unix, ki pa je nastal leta 1969, napisan v programskem jeziku C. Operacijski sistem Unix je postal tako napreden, da je začćel ustvarjati nekakšen monopol. Programerji so morali vse podatke strogo varovati. Izjema je bil Richard M. Stallman, ki je Unix zapustil in pripravil projekt prostega programiranja., kjer so razvili Unix-u podoben operacijski sistem, imenovan GNU, ki pa je šele pred kratkim postal celovit sistem. Kasneje se je Linus B. Torvalds lotil pisanja Unix-u podobnega operacijskega sistema, ki ga je poimenoval Linux. Operacijski sistem Linux danes poznamo v več distribucijah in sicer: Red Hat, Pingo, SuSE Linux, Mandrake Linux, Debian GNU/Linux, Fedora Linux Project, Ubuntu ipd.

Ubuntu je distribucija Linux-a, ki je prvič kot različica 4.10 izšla oktobra 2004. Namen ustvarjalcev je bil, da bi nove različice izhajale vsake pol leta. Glavna značilnost Ubunta je uporabnost, dostopnost, in pa tudi internacionalizacija. Privzeti nabor znakov, ki jih uporablja je UTF – 8 (od različice 5.04), oktobra 2011 pa je izšla že različica 11.10.

Računalnik.....

...........................prihajaaaaaaaaa..................